Črno-bela pravljica (4.del)

Avtor: Edward Fairburn

MOJA LUBA ANA
Trkaj

...
Zdej moj utrip je njen utrip, utrip mesta,
dotakne se me rahlo, kot pločnika cesta.
Uho prslonm ob fasado, slišm, kaj mi govori,
jezik njen je sleng in Ljubljanica je njena kri.
Poznava se iz časov, oba sva bla še mejhna,
takrat daleč od tega, da bi reku ji kdo bejba.
Vsak dan po šoli se dobila, cele popoldneva skp zabila,
na rolerjih skakala, pred stopnicam me je spotaknila,
cela družba se smejala, ko poljubu sm beton,
a tko se me je ona dotaknila, punca svojga stila,
njene tetovaže so grafit, k jih mulci in grafiterji
vtetovirajo na zid. Včasih čaka na izid in vidš, ko kasneje joče,
saj tega noče. A kaj hoče? Je že od nekdaj znano,
da si fantje radi skočimo v lase za tako lepo damo.
Njen objem me bo za večno grel, včasih se sprašujem:
"Je mostiščar sploh lahko verjel, kaj je storil, ko je prvi kol ob dno Barja zadel?" Ne, ni vedel, da tam zibel bo postlana,
od koder bo vstala moja ljuba Ana, v preteklosti pretresena,
kasnej kompleksov rešena, a dones se sprehaja,
naličena in pjana, hoče bit velika, znana, zvezda,
zdej se s plakati pleska, posluša Velzga Brata, pravi,
da ji lahka rata, pravi, da nekoč bo vsa iz zlata.
Nočem, da bi šla tja Ana, kamor ji je že večina odpotovala,
nben ni mogu odkupt svoje duše, k se enkrat je prodala.
V objemu moje ljube Ane
hočem bit spet v objemu moje ljube Ane. 



Vir: My Scandinavian Home
Vir: My Scandinavian Home
Vir: My Scandinavian Home
Vir: My Scandinavian Home
Vir: Hus&Hem
Vir: Riazzoli
Vir: Black Bird Style
Vir: Riazzoli
Vir: Planete Deco
Vir: Black Bird Style

Namizni red.



Vir: My Scandinavian Home


Novoletna zaobljuba številka 1:

V novem stanovanju si bom končno uredila delovno mizo z vsemi pripadajočimi elementi na in okoli nje ... kot se za arhitektko spodobi!


Materiala les in papir, proizvajalec Hay
Material beton, proizvajalec Areaware.
Material baker, proizvajalec Firm Living.
Material keramika, proizvajalec Seletti.
Material les, proizvajalec Muji.
Materiala kovina in pluta, proizvajalec Ikea.

Moja luč je lahko balon.

Ilustracija: Marlenka Stupica


... Jelki je nova žoga padla v potok in mama in očka pa tudi stari starši so ji rekli: "Nič nisi pazila na žogo!" Da ne bi videla jeznih obrazov, ki so jo gledali skozi okno, se je Jelka skrila pod svoj dežnik in zašepetala: "Moj dežnik je lahko balon!" In takrat jo je dežnik ponesel med oblake in v deželo Klobučarijo ...
Moj dežnik je lahko balon, Ela Peroci

V bistvu se mi je ta pravljica, kot otroku, zdela vedno nekam čudna. Koncept tega, da se Jelka domačim za izgubljeno žogo odkupi s podarjenimi klobuki, mi ni šel ravno v račun ... Sem pa imela knjigo zelo rada in jo redno prebirala predvsem zaradi bogatih ilustracij klobukov, ki so rasli kar po polju. Moj najljubši je bil prav ta, beli s črno čipko in modro rožo, ki ga Jelka drži v roki. 


Luč Balloon, proizvajalec Estiluz, oblikovalski studio Crous&Calogero.
Luč Balloon, proizvajalec Estiluz, oblikovalski studio Crous&Calogero.


Revolucija z domišljijo.

Župan Reykjavika, Jon Gnarr, v rožnati obleki.
Fotograf: Aleksander Radulovic

21.12 bodo v Ljubljani spet množične demonstracije ... 

Stanje je res slabo. Mladi so brezposelni in brez cilja, starši nimajo denarja, da bi dostojno nahranili otroke, pokojnine so mizerno nizke, vodstvo države je pogoltno in nesposobno, napovedi za gospodarsko rast pa so porazne. Poleg recesijske in korupcijske kuge, katere se je nalezla naša dežela, so Štajarce za povrh doletele še privatizirane avtomobilske kazni, kar pa je bilo preveč celo za pregovorno pohlevne Slovence. Vstali smo, odšli na »ulico« in izrazili svojo jezo ter popolno nezaupanje v državo. Zame so te demonstracije v osnovi velko in pozitivno presenečenje! 

Vendar pa, ko takole gledam vse poskakujoče in deroče se demonstrante, ugotavljam da pri vsej zadevi pogrešam zrno soli, ki bi to brbotajočo juho napravila užitno in privlačno. Samo želja in zahteve po spremembah namreč ne bodo prinesle ničesar brez domišljije. 

Vse resne teme, kdo naj bi prevzel državo, na kakšen način, kako naj se demokracija preoblikuje in kako naj se spet vzpostavi delujoč in pravičen sistem, so že natančno obdelane s strani stroke. A sama vsem tem poznavalcem, analitikom in svetovalcem ne verjamem nič več. Sistem v kakršnem so delovali oni se ruši, za vzpostavitev novega pa ne potrebujemo starih izkušenj, temveč veliko mero kreativnosti, vztrajnosti in poguma. Morda pa ni vse tako zelo resno, kot nam predstavljajo vodilni politiki in nas s tem držijo v šahu. Morda pa sploh ne gre za poznavanje vseh mogočih zakonov, za uglajeno vedenje in za dobro mrežo vplivnih prijateljev. 

Konkreten primer mojega teoretiziranja je župan Raykiavika, Jon Gnarr. Človek je neverjeten ... Izvoljen je bil z nikakršnimi političnimi izkušnjami, brez univerzitetne izobrazbe, kot otrok je bil diagnosticiran kot duševno moten, je nekdanji taksist, bivši glasbenik v punk-rock bandu, je znan komik in igralec, udeležuje se gay parade, bori se za Pussy Riot, prijateljuje z Lady GaGa ... Pod črto pa je verjetno najbolj priljubljen župan na svetu, ki z meščani komunicira, jih posluša, jim postavlja zgled in ruši družbene spone omejenosti in ksenofobije. 

Prihodnost torej pripada novi vrsti voditeljev. Res me zanima, kdo bo prevzel to vlogo v Sloveniji ...    
Na spodnjih slikah so predstavljene fotografije kreativnih ljudji v njihovih nekonvencionalnih domovanjih, polnih domišljije. Tudi posameznikovo bivalno okolje pokaže, kdo je sposoben misliti s svojo glavo in kdo ne ...

Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby
Vir: The Selby

Bron, srebro, zlato.

Vir: Zlatarna Celje



Moja največkrat ogledana objava je bila tista, ki je bila posvečena Tini Maze. Zdaj razmišljam, kako naj v svoj repertoar vkljuim še Kopitarja, Zavca, Kozmusa, Faka ... Po svoji izkušnji namreč začenjam razumeti, zakaj vse »ta velike« slovenske firme in ustanove v svoje kampanije vključujejo športnike. Enostavno deluje :)
Lesk zlata, srebra ali brona; vsi trije nas gledalce dvignejo na noge in nam poženejo po žilah kri. Žlahtne kovine pa prav tako slovesno kot okoli vratu športnikov, lahko nastopajo tudi v naših domovih. Luči v Angliji živečega, egiptovskega oblikovalca Toma Dixona so z enostavno a impesivno obliko ter poudarkom na žlahtnosti materiala, postale kultne luči našega časa.




Bele misli.


Avtor: Erik Almas

Tako kot v naravi, belo in tiho, je danes tudi v moji glavi ...

Dve noči decembrskega obhajanja Ljubljane, srečevanje starih prijateljev, smeha, nazdravljanja, razvijanja revolucionarnih idej, reševanja Slovenije, plesanja, objemanja, obujanja spominov ... 

Za seboj sta ti dve noči pusili pomirjujoč, zračen vakum. Vse zoprne misli in skrbi so za kakšen dan razpihane iz kotov mojega podstrešja. Ostane samo še prazna belina, ki pusti dihati in sanjati.


Vir: Architectural Degist
Vir: Planete Design
Vir: Marie Claire Maison
Vir: Interiorsporn
Vir: Planete Deco
Vir: Elle Decor
Vir: Interiorsporn
Vir: Blanaid
Vir: The Design Files
Vir: Ikeafamily