anakosi: januar 2013

Arhitekturna simfonija.

Poetična definicija arhitekture: "Arhitektura je okamenela glasba."

Vir: Massimo Listri za Yatzer

Umetniški maraton.

Rajko, Marjan in jaz na teku trojk.

Pojem UMETNOST na splošno v ljudeh zbudi enak občutek kot recimo ... MARATON.

Kako to?

Tako umetnost kot maraton veljata za nekaj višjega, nedosegljivega, nerazumljivega. Za obvladanje tako enega kot drugega naj bi človek potreboval naravne predispozicije; za umetnost prefinjenost in pamet za dva, za maraton pa telo super junaka. Prav tako omenjena pojma v nas zbujata občutek krivde. Umetnost za to, ker so nas že v šoli učili, da bi se o njej spodobilo vedeti kaj več. Maraton pa za to, ker vsaj po podatkih medijev, vedno večji procent slovenskega naroda genetsko mutira v maratonske super junake, nam pa to še ni uspelo. Seveda skoraj zagotovo tudi osebno poznamo nekaj srečnih izbrancev, ki jim je umetnost oziroma maraton uspelo osvojiti, to pa jim kar malo zavidamo. V življenju namreč doživljajo stanja in spoznanja, kakršnih nas večina nikoli ne bo (razen morda s pomočjo prepovedanih substanc).

... skozi umetniško delo/tek naj bi se človek samoreflektiral, samospoznal, čas naj bi se zanj ustavil, dosegel naj bi višjo raven zavedanja in bivanja ... Kakšen blagoslov!

No, sedaj pa dovolj predsodkov in stereotipov ... dejstvo je, da če uspemo videti skozi vso famo, ustvarjeno okoli umetnosti in teka, pri obeh pridemo do zelo enostavne ugotovitve.

Oba čisto lahko postaneta velik del tudi našega življenja. Umetniško delo, ki nam je preprosto všeč in v nas zbuja prijetne občutke, v naš dom in s tem v naš vsakdan vnese barve, veselje in se bori z monotonostjo. Prav tako reden rekreativni tek v naravi pomirja, odpravlja stres, čisti prepolne misli in nam pomaga ohranjati zdravje.

In to je golo bistvo umetnosti oziroma teka.

Vir: The Design Files

Vir: Planete Deco

Vir: Interiormagasin

Vir: Desire to inspire

Vir: The Design Files

Sem hodnik.

Vir: Bioweb

Pred kratkim sem rešila psihološki test, ki razkrije kaj naj bi dotični človek bil, če bi bil žival. Sama sem seveda pričakovala da sem recimo divja mačka, kraljevski orlel ali vsaj delfin ... ampak ne ... baje da sem vidra ?!? Zakaj že? Pisalo je da je vidra drobna, zvedava in komunikativna. Naj bi bila tudi zelo inteligentna in ljubezniva ter odlični »team worker« z visoko razvitim socialnim čutom. Ok, glede na ta čudovit opis se bom pa mogoče res potrudila biti vidra. Naslednjič v živalskem vrtu si jo bom nedvomno bolje ogledala ...

Sem pa danes (ne nisem jedla gob) razmišljala, kako bi me psihološko najbolje opredelil prostor v stanovanju.

Sem morda Dnevna soba? To nisem. Dnevna soba je oseba poznjih srednjih let, njeni otroci so se že odselili, ekstistenčnih problemov nima. Je pomirjena z življenjem, dosegla kar je želela, zdaj pa udobno drsi v starost.

Kuhinja? To tudi nisem. Kuhinja je oseba, kateri je prva prioriteta v življenju oblikovanje družine in skrb za njo. Poklicne ambicije v njej ne gorijo. Je odlična kuharica in je priljubljena med prijatelji njenih otrok.
Jedilnica? Ah ja, jedilnica ... Jedilnica je ekstra aktivna in zaposlena oseba z uspešno kariero, širokim krogom prijateljev, z dovolj časa za vsakodnevni šport , vse to pa je podkrepljeno z zavidljivim mesečnim dohodkom. Carrie Bradshaw torej. Glede na krizo, jedilnica seveda še nisem.

Kopalnica? Tudi ne. Kopalnica je namreč podedovala ali omožila veliko denarja. V življenu ji nič ne manjka, stresa ne pozna, ji je pa vedno bolj dolgčas.

Vrt oziroma balkon? Ne, nisem. Si želim, pa se nekako ne izide ali pa nimam poguma za to. Balkona namreč ni več v Sloveniji. Je stalni popotnik brez obstanka, obrača se po vetru in se prepušča toku življenja.

Otroška soba? Nak; tudi to nisem. Sem bila do pred treh let, čeprav bi takrat trdila da sem definitivno že skoraj Jedilnica.

Spalnica? Še dobro da ne ... Spalnica je pasivna oseba, ki ne išče novih izzivov. Najraje sanja za svojimi udobnimi zidovi in se ne zanima za dogajanje v svoji okolici. Osebi Spalnica je ta drža oproščena, če je starejša od 75 let in neoproščena, če je mlajša od te starosti.

Kaj torej ostane mojemu psihološkemu profilu?

Hodnik ... ugotovila sem, da sem jaz pač Hodnik. Hodnik je nedefiniran ... Ni več eno, ni še drugo ... Stalno na prepihu ... Vodi v vsako od prej naštetih sob, hkrati pa tudi skozi vhodna vrata ven ... Biti hodnik je naporno, ne pa dolgočasno ... Ko si hodnik imaš še vse možnosti, zaviti v katero od sob ...

Moja želja pa ni udomačitev v eni od ponujenih možnosti. Moja želja je, da bi se oblikovala v en takšen moderni, fini Lounge. Lounge služi kot družabna dnevna soba, v njem se tudi obeduje, ima izhod na velik balkon, v njem so dobrodošli otroci, v kotu pa se skriva še čajna kuhinja. Torej, nekoč bom Lounge ... pa upam da tudi vidro prerastem v kaj bolj mogočnega.

Vir: Interiorsporn

Vir: Design Milk

Vir: Desire To Inspire

Vir: Yatzer

Vir: Marie Claire Maison

Vir: Alvhem Makleri

Vir: Design Sponge

Vir: Interiorsporn

Zeleno, ki te hočem zeleno.

The embroidered secrets of Maurizio Anzeri

Federico Garcia Lorca

Prevod: Alojz Gradnik

MESEČNA ROMANCA

Zeleno, ki te hočem zeleno.
Zeleni veter. Zelene veje.
Ladja na morju
in konj na planini.
S senco ob pasu
ona sanja na balkonu,
polti zelene, las zelenih,
z očmi od hladnega srebra.
Zeleno, ki te hočem zeleno.
Pod ciganskim mesecom
stvari jo motrijo
in ona jih ne more motriti.
Zeleno, ki te hočem zeleno.
Velike ledene zvezde
prihajajo s senčnato ribo,
ki odpira cesto zori.
Smokva tare veter
z luskinami svojih vej,
in gora, mačka tatica,
ježi svoje sršljive aloe.
Ali kdo bo prišel? In od kod?
Ona sedi na balkonu,
polti zelene, las zelenih,
sanjač o morju gorjupem.

Vir: Interiorsporn

Vir: The Design Files

Vir: Yatzer

Vir: The Design Files

Vir: Black Bird Style

Vir: Design Sponge

Vir: Planete Deco

Vir: Yatzer

Vir: Interiorsporn

Kraš bomboni.

Vir: Kraš

Moja skorajšnja soimenjakinja Ana Kraš prihaja iz Beograda, živi v New Yorku (so would I) in oblikuje (kako prikladno) KRAŠ BOMBONE (tako se namreč imenujejo lučke) iz žice in volne.

Oblika, barvne kombinacije, mehkoba, prosevanje svetlobe ... navdušuje vse.