 |
| Hotel Ruanda |
V Umbriji sem bila enkrat, v družbi staršev in družinskih
prijateljev, čez prvomajske počitnice, leta 2008. Te počitnice zame niso bile posebno
uspešne. Že na avtocesti skozi Padsko nižino sem namreč začela kuhati in do cilja
pridelala okroglih 40 stopinj vročine. Ta žal ni popustila do zadnjega dne.
Moje
bivanje v Umbriji bi lahko povzela z dramskim trikotnikom:
-
Zasnova: prihod v samotno hišo, sredi gozdnatih
gričev.
- Zaplet, vrh, razplet: štirje dnevi ekskluzivnega
bivanja v hiši.
-
Katarza: odhod domov.
Ob misli na Umbrijo pa se poleg omenjenih dogodkov spomnim
še treh stvari:
1.
Razgleda skozi okno hiše. Vse kar sem videla je bilo drevje in dež, dež, dež, ki je vztrajno padal prav vse dni ...
2.
Filma Hotel Ruanda, katerega sem si iz dolgega
časa ogledala 4x. Zdel se mi je primeren turobnemu vremenu, saj sem tudi jaz ob
vsakem ogledu točila debele solze.
3.
Naporno rumenih sten in žolčno zelenih zaves, ki
so krasile interier naše hiše in me v kombinaciji z nemogočim internetnim
signalom iz ure v uro bolj jezile.
Ob pogledu na tole stanovanje, ki se nahaja v Umbriji, pa vem, da bi štirje
dnevi za njegovimi zidovi lahko minili navdihujoče in prehitro ... brez
televizije, interneta in računalnika. Samo jaz in prostor oblikovan po moji
meri ... čista sreča!
Vir fotografij: Planete Deco
