anakosi

Mlečni svet.

Pastelne barve so posebne barve.

Po eni strani veljajo za sladkobne, otroške in neresne. Po drugi strani pa so pomirjujoče, nežne in nostalgične.

Ko v orbito »prave barve« kane nekaj čiste beline, ta iz odrasle, resne in močne postane bolj prijazna, mila in zasanjana.

Zakaj imamo radi pastelne barve in so te za našo dušo včasih nujne? Pastelna barva kaže nežnejšo plat življenja, katero odrasli radi zanemarimo in nanjo sčasoma pozabimo. Morda je prav zato, v teh nekoliko težjih časih, pastelna barva ponovno prišla v modo pri oblikovanju interierja.

Pastelna barva prikliče spomin na otroštvo, nedolžnost in brezskrbnost. Na poletne sladolede, sadne skutice, kakav in mlečno jutranjo svetlobo, ki nas je prebujala v še neznani svet, ...

Vir: 79 Ideas

Vir: Alvhem Makleri

Vir: Design Deco

Vir: Planet Deco

Dodaj napis: Interiorsporn

Vir: Planete Deco

Vir: Riazzoli

Vir: Alvhem Makleri

Vir: Style at Home

Pozdravljena pomlad!

Foto: arhiv Dior

Po nekajmesečnem premoru oblikovanja bloga se moja kreativnost zopet prebuja ...

Prvi topel veter, vožnja s kolesom brez kape, bežni vonj po cvetočih grmih, prijetni prepih v stanovanju, kosilo ob Ljubljanici in iracionalni občutek pričakovanja nekaj čisto novega, ki se skriva takoj za ovinkom.

Ti prvi znaki pomladi mi po žilah vsako leto znova pošljejo adrenalinski »rush«, ki ga občutim kot nov val življenjske energije, ki jo moram nekako sprostiti ... Tako se po dolgem času poženem na dolgi tek, umijem vsa okna v stanovanju, v vazo posadim improvizirani šopek, pospravim zimske bunde in ponovno napišem nekaj na svoj blog .

Pozdravljena pomlad in na svidenje zimsko spanje!

Vir: Interiorsporn

Vir: Debi Treolar

Vir: The Design Files

Vir: House and Leasure

Vir: Planete Deco

Vir: Freshome

Vir: The Yatzer

Vir: The Design Files

I'm back ... :)

Ta veseli dan ali dober tek vsem!


Enes Mušič - Gostišče Ham-Ham, Vir: Delo

V zadnjem času se zavoljo vzdrževanja dobrega mentalnega počutja in zavoljo večje produktivnosti, v veliki meri izogibam spremljanja kakršnihkoli poročil; tako po radiju kot po televiziji. Predvsem ob jutrih, z velikim veseljem ignoriram nekoč obvezne spletne strani delo.si, rtvslo.si in siol.net.

Moja nova praksa se včasih vseeno izkaže za precej nerodno; predvsem med kakšnim naključnim pogovorom. Na primer, ko sem šele dva dni po smrti Jovanke Broz ugotovila, da je ni več med živimi; zaradi nevednosti sem zamudila prvi letošnji ženski veleslalom, včeraj se mi o velikem filipinskem tajfunu ni niti sanjalo, ...

Glede na te neprijetnosti sem se odločila, da se o situaciji v svetu in v Sloveniji, v primernih dozah vseeno dnevno informiram. Tako danes med zajtrkom skeptično odprem delovo spletno stran; in glej ga zlomka! ... ne morem verjeti svojim očem!

Glavna novica dneva, z največjim naslovom se glasi: »Presežki hrane iz trgovin in gostiln bi bili dragocena pomoč«. Bo država odpravila birokratske ovire, ki preprečujejo pomoč?

Članek se neposredno navezuje tudi na Enesa Mušiča, lastnika gostilne Ham-Ham, ki je že postal novi slovenski junak, s tem ko se je odločil presežke hrane, na lastno pest, lačnim delti zastonj. Čeprav DURS ne more iz svoje kože in mu nagaja z obdavčitvijo tudi te hrane, se Enes ne da; celo več. Pogumni in srčni gostinec poziva vse stanovske kolege, da se mu v gverilski akciji pridružijo.

In tako sem le doživela dan, ko mi je jutro obarvala vesela novica o moči posameznika in počasni transformaciji celotnega državnega sistema! Čeprav morda naivno, osebno vseeno mislim, da se stvari v družbi obračajo na bolje.

Pa dober tek in veselo Martinovo vsej Sloveniji ...

Vir: My Scandinavian Home

Vir: Lilla Rogers

Vir: Interiorsporn

Vir: Houzz

Vir: French by Design

Vir: Kidsonroof

Vir: The Design Files

Vir: Desire to Inspire

Vir: Planete Deco

Vir: Interiorsporn

Naked Janet vs. naked Miley.

Danes se mi je milo storilo po glasbi iz 90-ih, ko sem vsak dan po šoli privihrala domov, se vrgla pred tv, prižgala kanal MTV, gledala videospote ter pela in plesala do trenutka, ko so starši prišli domov ...

Takrat sta mi mami in ati očitala, da me gledanje enih in istih, bliskajočih slik poneumlja. Danes vem, da je bilo to obdobje vseeno plodovito. Ker sem vizualni tip človeka, sem v tem času v svojo interno knjižnico shranila veliko količino vizualnih podob, ki name in na moje delo danes nedvomno, podzavestno še vedno vplivajo.

Eden mojih najljubših videospotov v času osnovne šole, je bil spot pevke Janet Jackson, za pesem Everytime. Njegova minimalna estetika je bila za tisto obdobje nevsakdanja ... Vsakič znova sem začarano strmela v asketski prostor, definiran le z vodo, kamnitimi zidovi in s svetlobo, ki je obdajala (sicer popolnoma nago) Janet. Skozi celotni spot se ne zgodi praktično nič, pa sem ga vseeno vsakokrat pogledala od začetka do konca.

Ko sem si spot po več letih danes ponovno ogledala, se mi je v trenutku posvetilo, da je bil ta posnet v švicarskih termah Therme Vals, katerih arhitekturo je zasnoval eden mojih najljubših arhitektov, Peter Zumthor. Te terme splošno veljajo za enega najbolj kontemplativnih, estetsko dovršenih in materialno uravnoteženih projektov sodobne arhitekture na svetu.

Res zanimivo se mi zdi, kako lahko arhitekturno popolni prostor prevzame tudi otroka, katerega vedenje o arhitekturi je omejeno na oddaje v stilu MTV Cribs ...

Afrika, prihajamo!

Juri Muri

Juri muri, kljukec Juri,
tisti, ki je s hruške pal,
včeraj je ob šesti uri
v Afriko odpotoval.

Saj doma je nemogoče,
vsak ga kara in pesti,
vsak umivati ga hoče,
on pa se vode boji.

Pa je mislil,
bolje iti bo na drugo stran zemlje,
tam zamorci neumiti
brez vode brisač žive.

Hodil je poldrugo uro,
daleč je ta Afrika,
potlej je zajezdil kuro
in prijahal do morja.

Tam pa voda, sama voda,
mokra, mrzla kakor led,
Jurij solze bi izjokal,
da ga rešil ni galeb.

Širno morje je z galebom
Juri Muri preletel,
tam pod vročim sončnim nebom
si padalo je odpel.

In prispel na žolta tla,
kjer je prava Afrika.