 |
| Vir: David LaChapelle |
14.8.2013 sem pozabila, da je 15.8. praznik in dela prost
dan; posledično sva se včeraj z Jako zbudila v sončno jutro s popolnoma praznim
hladilnikom in trdno zaprtimi trgovinami. No, hvala Bogu imava to srečo, da se
za vogalom najinega stanovanja razprostira velika, sončna terasa kavarne SEM,
ki redno rešuje te vrste jutranjih zagat. In čeravno je bil včeraj četrtek, sva se
tja kljub temu odpravila na »nedeljski zajtrk«.
In ker je ta prosti dan prišel tako nepričakovano, sem namesto
svojega standardnega zajtrka v kavarni (macchiato,
rogljiček in kozarec vode), prav tako nepričakovano naročila zajtrk, ki je bil
pravo darilo za mojemu telesu; čokoladno presno torto! Ta je bila sladka a zdrava,
okusna a ne težka, hkrati sladica in hranilni obrok ... Po tem, ko sem jo na mah
pospravila, sem imela občutek, da vse celice mojega telesa pokajo od zdravja. To,
da sem se to jutro počutila tako vitalno me je sicer stalo okroglih 5,5€ (na primer
toliko kot majica v H&M ali pa luč v Ikei), a vsake toliko nič ne de ...
Po
tej zdravilni izkušnji sem pomislila, kako dobro se mora človek
počutiti šele ko postane celotni
presnojedec, vegan ali vsaj eko-jedec
(za kar se nekako trudim sama). Biti eden od pripadnikov teh skupin,
deluje ne
le na telo, temveč tudi na človeško dušo zelo blažilno. Ta se namreč
zaveda, da
s svojim načinom življenja, ne prisostvuje pri velikem grehu današnje
družbe. Prehranjuje se z ekološko, naravno, doma pridelano hrano in se s
tem upira veliki mašineriji
genetsko spremenjene, nenaravno gojene hrane; tako živalske kot
rastlinske. Za
to pa je marsikdo pripravljen seči tudi nekoliko globje v denarnico.
No ... med tem ko je ljudstvo splošno, vedno bolj goreče
angažirano glede hrane, pa nas večina med nakupovanjem v H&M-u veliko manj intenzivno razmišlja o ubogih
otrocih, ki so s pestjo riža na dan, ločeni od staršev, živeči v prostorih brez naravne svetlobe, zaslužni za to, da
si mi lahko kupujemo poceni obleke, vsako sezono znova. Ali pa na primer med kompulzivnim
nakupovanjem ikeinega pohištva ne pomislimo na to, da podpiramo požiralca malih
podjetij in uničevalca lokalne, kvalitetne, pohištvene industrije. Teh misli
se, kot nadležnih muh, vsi najraje otepamo ...
Vprašanje torej je, zakaj smo glede hrane in živali tako
zelo zaščitniški, ekološko goreče angažirani; med tem ko smo do ljudi na
splošno tako brezbrižni? Zakaj smo do živih bitji tako selektivno sočutni? Odgovor je na dlani. Človeška bitja smo po naravi
egoistična in egocentrična ... Povzamemo tisto filozofijo ki nam pač najbolj
ustreza.
Ekološka, vegetarjanska, sploh pa presna
prehrana naj bi
bila za nas osebno odlična zadeva. Obljublja nam lepo postavo, sijočo
polt,
mladostni videz, zdravje, celo daljše življenje... Med tem ko je tista
preostala prehrana polna prežečih rakotvornih elementov, ki nas
agresivno napadajo in nam globoko škodijo.
Bomo pa z bombažno majico za 50 evrov (pridelano
iz eko bombaža, zašito pod rokami lokalnega oblikovalca) ali pa s tisto za 5
evrov, izgledali enako dobro, po tem ko jo bomo nosili bomo enako zdravi
in kasneje enako dolgo živeli. S to razliko, da je za prvo izdelovalec bil dostojno
plačan, za drugo pač ne. Enako velja za pohištvo in vse ostale ne sorazmerno poceni
kupljene materialne dobrine, s katerimi se obdajamo.
Vem,
govorim o kočljivih rečeh ... sploh v teh zoprnih časih. Vzkliknili
bomo; kdo pa ima denar za ves ta luksuz oblek, pohištva in
ostalih reči!
A dejstvo je, da bi se prav lahko odločili in bi
namesto dražje, bolj kvalitetne
hrane kupovali najcenejšo, gensko spremenjeno, z antibiotiki in E-ji prekipevajočo
hrano. Denar ki bi nam ostal, bi raje namenili nekaj kosom lokalno
izdelanega, kvalitetnega pohištva, ki bi z nami ostal večji del življenja. Enako
velja za obleke ... tudi teh bi posledično imeli manj, nosili bi jih lahko
mnogo sezon.
S tem drugim pristopom bi človek sicer žrtvovali svoj izgled, javno podobo in morda celo svoje
zdravje, a bi posledično pripomogel k boljšemu življenju
so-zemljanov. Med množico ljubiteljev živali in gensko neoporečnih semen, pa takega
ljubitelja ljudi še nisem srečala ...
Za konec torej, živela zelena revolucija, ki je prinesla nekaj več pravic živalim in
rastlinam.
Pozdravljam in pozivam pa na novo, humanistično revolucijo ,
ki bo prinesla več sočutja tudi do soljudi.
 |
| Vir: 79 Ideas |
 |
| Vir: 79 Ideas |
 |
| Vir: 79 Ideas |
 |
| Vir: Interiorsporn |
 |
| Vir: The Design Files |
 |
| Vir: Interiorsporn |
 |
| Vir: The Design Files |
 |
| Vir: Emma's blog |
 |
| Vir: The Design Files |
 |
| Vir: French by Design |
.jpg)
